Vulkanizerstvo Boris Kozamurnik s.p.

PE Bukovska vas 15 2373 Šentjanž

gsm.: 041 607 298

AMZS test zimskih pnevmatik 2015/2016

15. novembra se začne zakonsko zapovedano obdobje uporabe zimske opreme, a če sneg zapade oziroma se začne cestišča oprijemati že prej, so ustrezne pnevmatike obvezne že takrat.

Kaj moram vedeti?
- Zimske pnevmatike so pnevmatike z oznakami M+S, M.S ali M&S.
- Vse nove pnevmatike imajo nalepke s tremi kakovostnimi parametri.
- Pri izbiri pnevmatik je treba upoštevati tudi teste pnevmatik.
- Opazen je velik razkorak med realnimi podatki o zavorni poti na testu in nalepkah.
- Na testu skupno 35 pnevmatik dveh različnih dimenzij, le pet jih je zelo priporočljivih.
- Proizvajalci za razvojna testiranja prevozijo več tisoč kilometrov.
- Uporaba zimske opreme je obvezna od 15. novembra.
- Zimska pnevmatika mora imeti vsaj tri milimetre profila.
- Kdor zimske opreme nima, mu grozi globa najmanj 40 evrov.

Le obvezne nalepke na pnevmatikah kupcu ne morejo zadoščati

Ker je ponudba na trgu zimskih pnevmatik iz leta v leto večja in bolj izenačena, sicer obvezne nalepke na pnevmatikah, ki kupcu predstavljajo tri osnovne parametre kakovosti, ne zagotavljajo dovolj natančnega vpogleda v resnične prednosti posameznega izdelka. Zato postajajo temeljiti testi zimskih pnevmatik zelo pomembni. Tudi proizvajalci sami kupcem svetujejo, da mora biti sestavni del nakupa novih pnevmatik tudi pregled testov.

Nakup pnevmatik pri različnih trgovcih in pot v Švico

Zimske gume morajo imeti vsaj tri milimetre profila. Zimske gume morajo imeti vsaj tri milimetre profila.

Enega najbolj kredibilnih vsako leto predstavijo evropski avtomobilski klubi, del katerega je tudi slovenska AMZS. Temeljito preizkušanje pnevmatik seveda stane veliko denarja, zato je nujno povezovanje avtomobilskih klubov in uporabniških organizacij.

"Vse skupaj se začne z izbiro pnevmatik, ki jih želimo preizkusiti. Sledi nakup pri različnih trgovcih v različnih krajih po točno določenem protokolu, da preizkusimo natančno take pnevmatike, kot jih običajni kupci kupijo za svoje avtomobile," pravi France Kmetič, odgovorni urednik Motorevije pri AMZS.

Zimske pnevmatike z letošnjega testa so v začetku januarja preizkušali v švicarskem Ulrichnu, kjer so meritve opravljali na snegu. Testni vozniki so morali vstajati sredi noči, da so bili pogoji testiranja kar najbolj enaki in primerljivi. Štirje mehaniki so zmožni pnevmatike zamenjati v zgolj 40 sekundah.

Preizkus na ledeni progi, obraba pnevmatik se meri med 300 kilometrov dolgo vožnjo v konvoju

Meritve lastnosti pnevmatik na ledu so izvajali na 50 metrov dolgi ledeni progi, na kateri je avtomobil pripet na vzdolžno tirnico. Sledita še podobna testa pnevmatik na mokrem in suhem poligonu, eden najzahtevnejših testov pa je preizkus obrabe pnevmatik. Ta se izvede z vožnjo v konvoju na 300 kilometrov dolgi trasi, kjer meritve spremembe profila opravljajo z laserskim merilnikom na več tisoč merilnih mestih na pnevmatiki.

"Dobiti dobro oceno na našem testu pnevmatik je posebno priznanje, saj do njega ni nobenih bližnjic: le tiste pnevmatike, ki so uravnotežene na visoki ravni na vseh področjih, dobijo oceno dobro – zelo priporočljivo. To je tudi izziv za konstruktorje pnevmatik, ki se vedno znova srečujejo z dejstvom, da če izboljšajo eno lastnost, na primer oprijem na mokrem, to pomeni večjo obrabo. So torej tako kot tisti, ki se želi pokriti s prekratko odejo: če jo potegne čez glavo, noge ostanejo odkrite, če pokrije noge, ostane odkrita glava," dodaja Kmetič.
Pri Nokianu so tri zaledenela spremenili v lastno testno in razvojno središče, ki se sredi laponske divjine razprostira na 700 hektarjih. Tu zimske pogoje na cestah simulirajo od novembra do maja, na voljo imajo 20 različnih stez, ki so skupaj dolge več kot sto kilometrov. Pri Nokianu so tri zaledenela spremenili v lastno testno in razvojno središče, ki se sredi laponske divjine razprostira na 700 hektarjih. Tu zimske pogoje na cestah simulirajo od novembra do maja, na voljo imajo 20 različnih stez, ki so skupaj dolge več kot sto kilometrov.

Proizvajalci zimskih pnevmatik, kot je Nokian, svoje izdelke razvijajo daleč na severu Skandinavije

Razvojniki pri nastanku zmesi gume uporabljajo vse več novih materialov. Razvojniki pri nastanku zmesi gume uporabljajo vse več novih materialov.

Proizvajalci so torej pred težko nalogo, kako v eni pnevmatiki predstaviti na prvi pogled nezdružljive lastnosti. Kako naj bo torej pnevmatika odlična na mokri podlagi in naj ima za nameček še manjšo porabo? Razvojniki pri nastanku zmesi gume uporabljajo vse več novih materialov, tudi zanje pa so nepogrešljiva dolgotrajna testiranja daleč od oči avtomobilskega trga.

Februarja smo obiskali testno središče Nokiana na severu Finske v Ivalu, kjer so v idealnih zimskih pogojih že takrat testirali pnevmatike, ki bodo na prodaj v letošnji jeseni oziroma zimi. Finci imajo na razpolago kar 188 tisoč jezer, pri Nokianu so tri zaledenela spremenili v lastno testno in razvojno središče, ki se sredi laponske divjine razprostira na 700 hektarjih. Tu zimske pogoje na cestah simulirajo od novembra do maja, na voljo imajo 20 različnih stez, ki so skupaj dolge več kot sto kilometrov.

"Za oprijem pnevmatike in vozne lastnosti ne poznamo merske enote, odločilna je izkušnja testnega voznika"

Proizvajalci pnevmatik lahko v Skandinaviji v enem dnevu doživijo tudi temperaturne razlike 40 stopinj Celzija, vsako leto pa tu zimske pnevmatike testirajo približno šest mesecev. Pri Nokianu v eni sezoni preizkusijo več kot 20 tisoč zimskih pnevmatik in z njimi prevozijo okrog 40 tisoč kilometrov.

"Za oprijem pnevmatike in vozne lastnosti ne poznamo merske enote. Tu se zanašamo skoraj izključno na izkušnje in povratne informacije testnih voznikov. To je zelo specifično delo. Ni nujno, da bo vozniško najbolj vešč posameznik tudi najboljši testni voznik. Znati mora čutiti in zaznati spremembe ter jih nato našim inženirjem tudi ustrezno razložiti. Izkušnje so neprecenljive, zato je večina naših voznikov pri nas že več kot 20 let," je razložil tehnični direktor Nokiana Matti Morri.

Test pnevmatik: dimenzija 165/70 R14 T

165-75-r14

Med 14-palčnimi pnevmatikami so preizkusili 16 različnih pnevmatik hitrostnega razreda T (do 190 kilometrov na uro). Tri pnevmatike so dobile oceno dobro – zelo priporočljivo, devet jih je bilo zadovoljivih oziroma priporočljivih.

Vse tri najboljše pnevmatike so se izkazale z uravnoteženimi lastnostmi. Najbolj je prepričala Goodyearova pnevmatika ultragrip 9, ki je imela najboljše lastnosti na mokri cesti, izkazala pa se je predvsem z zelo poznim splavanjem. Zelo uravnotežena je že dobro znana Michelinova pnevmatika alpin 4, ki se je tudi tokrat izkazala z najmanjšo obrabo, prepričala pa je tudi z lastnostmi na suhi cesti. Na snegu in ledu je na drugi strani najbolj prepričala Dunlopova pnevmatika winteresponse 2, ki je tako najprimernejša za uporabo v najbolj izrazitih zimskih vremenskih pogojih.

Kako ohlapni in zavajajoči so podatki z nalepk na pnevmatikah, nazorno kaže naslednji primer. Po lastnostih na mokri cesti so imele zgoraj omenjene pnevmatike oznaki B ali C. Najkrajšo zavorno pot je imela Continentalova pnevmatika wintercontact TS 850 z uradno oznako C, a enako oznako imata na prodajnih mestih tudi pnevmatiki znamk Aeol in Mentor, ki pa sta na testu evropskih avtomobilskih klubov razočarali z najdaljšo zavorno potjo. Sodeč po nalepkah bi lahko bila zavorna pot pri obeh slabših pnevmatikah daljša le za največ sedem metrov, a v realnosti je avtomobil s tako pnevmatiko pri hitrosti 80 kilometrov na uro do 20 kilometrov na uro zaviral kar 13,4 metra.

Test pnevmatik: dimenzija 205/55 R 16 H

205-55-r16-h

Na testu je bilo tokrat kar devetnajst 16-palčnih pnevmatik, med katerimi sta le dve dobili oceno zelo priporočljivo, kar 16 pnevmatik pa je dobilo oceno zadovoljivo.

Najbolj sta prepričali Continentalova pnevmatika wintercontact TS850 in Yokohamina w.drive 905. Continentalov izdelek je bil najboljši na mokri cesti, na snegu in pri obrabi, za nameček pa je ta tradicionalno zelo dobro ocenjena pnevmatika na suhi cesti dosegla še skupno drugo mesto. Tam jo je premagala prav Yokohamina pnevmatika, ki je tudi pri drugih preizkusih dobila zelo dobre ocene in osvojila skupno drugo mesto.

Kar dvanajst od šestnajstih pnevmatik z oceno priporočljivo je tako oceno dobilo zaradi slabših lastnosti na vsaj enem izmed preizkusov, druge pa so bile slabše na več področjih. Tako se je na primer Savina pnevmatika eskimo HP izkazala na snegu in na suhi cesti, a bila zato slabša na mokri cesti in na ledu.

In še o vplivu pnevmatik na porabo goriva. Pri 16-palčnih pnevmatikah je iz vidika obrabe najboljša Goodyearova pnevmatika na sto prevoženih kilometrov porabila 0,3 litra goriva manj kot najslabša Falknova pnevmatika. Pri majhni obrabi pnevmatik so izstopale Continentalova, BF Goodrichova in Kleberjeva pnevmatika, pnevmatiki z največjo obrabo (Falken, Vredestein) pa prevozita le 60 odstotkov razdalje pnevmatik z najmanjšo obrabo.

Avtor: Gregor Pavšič